14. 10. 2021 JOSIPU V ČAST

V četrtek, 14. oktobra, sta se zgodila dva izjemna dogodka v počastitev Leta Josipa Ipavca, ki ga je oznanila Vlada Republike Slovenije. Organizirali in izvedli smo znanstveni simpozij ter koncert pedagogov naše glasbene šole z gosti. Praznujemo leto Josipa Ipavca, poslednjega iz rodbine skladateljev in zdravnikov, ki je preminil pred stotimi leti. To leto je bilo začrtano kot leto mnogih dogodkov, ki bi počastili spomin na skladatelja, ki šele v zadnjem času išče svoje pravo mesto na scali glasbene umetnosti. V času v katerem smo se znašli, smo morali tudi kulturniki iskati nove poti, da bi izživeli umetniške nagibe in mnogi načrtovani dogodki niso bili uresničeni. Zato je bil ta dan še toliko pomembnejši: najprej z znanstvenim simpozijem v spletni izvedbi, zvečer pa še v dvorani pred publiko smo obujali spomin na moža, ki je pomembno prispeval k slovenski glasbeni umetnosti v času, ko se je tod govorilo nemško.

Josip – skladatelj – se v času svojega ustvarjanja ni pehal za uspehi. Želel je le izživeti svoje glasbene misli, pustiti sledi in svojemu ljudstvu doprinesti tisto, česar v glasbi še ni imelo. Tako je postal prvak na baletnem in opernem področju. Slovenski Mozart so mu pravili, kar kaže na njegovo pripadnost prej klasičnemu ustvarjanju, kot modernemu. Če bi njegovo življenje ne bilo tako kratko, bi ustvaril še marsikaj čudovitega in njegova priljubljenost in ugled bi bržkone rasla že takrat. Tako pa je s svojo žalostno zgodbo potonil v pozabo in ga šele v zadnjih letih obujamo in spoznavamo. Večer prej smo si v dvorani Ipavčevega kulturnega centra ogledali čisto nov dokumentarni film o Josipu, ki poleg zgodovine odstira tudi videnja umetnikov, ki se z Josipovo glasbo srečujejo. Na celodnevnem simpoziju smo izvedeli podrobnosti iz Josipovega življenja in ustvarjanja, kakor tudi o značilnostih obdobja, v katerem je deloval ter o krajih in sodobnikih, ki so ga obkrožali. 

Zaimive teme so na znanstvenem simpoziju predstavili ugledni predavatelji iz Slovenije in sosednje Hrvaške: 

Zvečer pa se je v Ipavečevem kulturnem centru zgodil koncert pedagogov glasbene šole z gosti. Navidezna trdna povezanost z očetovo in stričevo zapuščino se krha z vsako novo odkrito podrobnostjo in kaže Josipa kot samostojnega skladatelja z lastnim umetniškim izrazom. Zato smo koncert pedagogov z gosti enostavno poklonili in poimenovali Josipu v čast. Povezovalka glasbenega večera je bila Tina Pečar, za grafično podobo na odrskem platnu je poskrbel Boštjan Jager. Slavnostni govornici sta bili podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj in ravnateljica glasbene šole skladateljev Ipavcev Simona Zdolšek. Koncert se je pričel z uvodnim delom Serenade Benjamina Ipavca v izvedbi pianistk Mojce Eferl in Klare Mestek. Iz stričeve glasbe je Josip črpal prvo znanje in skladateljske izkušnje. Te so ga vodile na poti do vzgojenega rodoljuba in zrelega ustvarjalca, čigar glasbi smo posvetili pozornost v nadaljevanju koncerta. 

Josip je veliko časa posvetil samospevom. Pri izbiri besedil se ni osredotočal na njihovo literarno odličnost, niti ne na avtorja ali jezik – zanimala ga je predvsem dramatičnost in čustveni izraz. Zato je na vsakem pevcu velika odgovornost, da to čustvenost tudi preda občinstvu. To delo je odlično opravila mlada pevka Rebeka Pregelj ob klavirski spremljavi Mojce Eferl. Josip je pisal tudi zborovsko glasbo, čeprav je opus skromen. Skladba Lipi je najbrž nastala že v njegovih gimnazijskih letih v Celju. Spesnil jo je na domoljubno besedilo neznanega avtorja. Takrat je Josip črpal navdih iz narave, čustev in narodne identitete in kot tipičen romantik doživljal velik ustvarjalni zagon. Skladbo Lipi, pisano za moški zbor, je za kitarski trio priredil profesor Uroš Eferl, trio pa se je predstavil v sestavi Uroš Eferl, Ajša Svetlin in Patricija Turnšek. Zborovsko skladbo Trauungschor je za godala priredil skladatelj Maksimiljan Feguš. Izvedel jo je godalni kvartet Allegria s člani Barbara Bizjak Komadina, Jerneja Srebernjak, Katja Žekar in Domen Hrastnik. 

Zvezda glasbenega večera pa je bila Princesa Vrtoglavka, Josipov življenjski projekt, ki ga je po naročilu glasbene šole za inštrumentalno zasedbo priredil skladatelj Peter Tovornik pod naslovom Princesuita. Mladi skladatelj Peter Tovornik, nekdaj učenec šentjurske glasbene šole, je komorno delo Princesuita (2021) napisal kot suito za flavto, klarinet, bas klarinet in klavir, ki je bila na za to priložnost razširjena za večji nabor inštrumentov. Suita temelji na tematiki iz Ipavčeve opere Princesa Vrtoglavka. Skladatelj je iz opere vzel najbolj spevne teme in jih prilagodil karakteristikam izbranih inštrumentov, ter virtuoznosti izvajalcev. Tako je ustvaril novo petstavčno celoto, ki je bila napisana v počastitev leta Josipa Ipavca. Stavki ŽIVETI SE MUDI, VSAK PO SVOJE, ČUDOVITO JE, PRAVLJICA in VROČA KRI so poimenovani po bolj odmevnih citatih iz libreta. Skladba je dolga približno 14 minut. Suita je bila krstno izvedena julija na otvoritvenem koncertu mentorjev poletne šole za flavto in klarinet v Šentjurju, v zasedbi Eva-Nina Kozmus - flavta, Jurij Hladnik - klarinet, Bernard Belina - bas klarinet, Mateja Hladnik - klavir. Na četrtkovem koncertu so jo izvedli godalci Maša Leskovar,  Eva Rožanc in Domen Hrastnik, flavtistki Maruša Alegro in Diana Štih, klarinetista Nataša Aškerc in Matjaž Vodišek,  harmonikaš Franci Kolar, saksofonist Žiga Vešligaj, oboistka Eva Miheu ter pianisti Mojca Eferl, Matjaž Jager, Simon Jager, Klara Mestek in Kristina Golob.

Izjemen dan za glasbeno šolo, Šentjur in slovensko glasbeno umetnost - naj jih bo še mnogo! Josipu pa poklone tja v večnost.