Please Wait...

29. 5. 2018 - EVTERPA SREČA ORFFA

29. 5. 2018 - EVTERPA SREČA ORFFA

Kako to mislite, da sta se srečala? Evterpa in Orff? Ona iz grškega Olimpa, on pa iz nemškega Münchna? Ne, ne, nemogoče, kaj pa vem, ne bo šlo…. 

Tako so se spraševali učenci. Pa so v torek, 29. maja, vseeno bili priča srečanju Orffa z Evterpo in to na Ipavčevem vrtu v Šentjurju. Trio flavt Evterpa in komorna orffova skupina s pevkami so združili moči in pripravili zanimiv glasbeni večer, na katerem smo izvedeli, kako je do srečanja muze in skladatelja sploh prišlo in kaj zdaj to pomeni. Večer se je pričel s posnetkom najbolj znane Orffove skladbe Fortuna Imperatrix Mundi iz kantate Carmina Burana. Pester program nastopajočih so sestavljale klasične skladbe, ki ga je izvedel trio Evterpa ter popevke v izvedbi orffove skupine s pevkami. Seveda niso manjkale skupne skladbe, kjer je bilo čutiti polno energijo združenih moči.  V vlogi povezovalk večera sta nastopili mentorici Diana Štih in Tina Pečar. Vreme glasbenemu večeru sicer ni bilo naklonjeno, saj je ravno v času nastopa lilo kot iz škafa, tako da si je Orff malo zmočil stopala, Evterpi pa so se rahlo navlažili lasje. A nastop je bil vseeno zelo uspešno izveden, mentorici in učenci pa izredno zadovoljni, da so pokazali sadove celoletnega dela za zidovi glasbene šole. 

Kdo je sploh Orff? 

Carl Orff je bil skladatelj in verjetno eden najbolj vplivnih glasbenih pedagogov 20. stoletja. S petimi leti se je pričel učiti klavir, orgle in violončelo. Študiral je na münchenski glasbeni akademiji, za njegov glasbeni razvoj pa je bila odločilnega pomena služba dirigenta v münchenski Komorni operi. Tam se je seznanil z zahtevami glasbenega odra, ki mu je pozneje posvetil velik del svoje ustvarjalnosti. Leta 1924 sta z gimnastičarko in umetnico Doroteo Günther ustanovila posebno šolo za ples in glasbo, ki ga je popeljala na novo področje ustvarjanja. S sodelavko Gunild Keetman sta razvila nov model glasbene in gibalne vzgoje z imenom »Orff-Schulwerk« – Orffova šolska delavnica. V tem okviru je Orff razvil svoj koncept glasbenega izobraževanja kot sinteze giba, poezije in glasbe. V ta namen je napisal tudi številne glasbene publikacije in razvil celo družino tolkal, ki so jih zatem začeli široko uporabljati pri glasbenem pouku. Prepričanje, da morajo glasbeni dogodki predstavljati popolno simbiozo glasbe, besede in gibanja ga je napeljala k prvemu velikemu delu in zagotovo njegovi najbolj priljubljeni kompoziciji, scenski kantati »Carmina Burana« za soliste, zbor in orkester, ki je nastala med leti 1935 in 1936. Najočitnejša lastnost Orffove glasbe je njena na ritmu zasnovana preprostost, ki omogoča takojšnjo komunikacijo z občinstvom.

Kdo je Evterpa?

Evterpa je ena od devetih muz v grški mitologiji. Rojena je bila Mnemozini, titanski boginji spomina ter Zevsu, kralju bogov. Vse sestre muze so predstavnice visokih umetnosti, po mitoloških pričevanjih pa je bila njihova naloga s svojimi danostmi kratkočasiti in razveseljevati grške bogove na gori Olimp. Evterpa je bila muza glasbene umetnosti. Izumila bi naj aulos ali dvojno flavto iz katere so se razvila še ostala pihala. Prav zato je na likovnih umetniških delih najpogosteje upodobljena s flavto. Evterpa je imela velik vpliv na razvoj svobodne umetnosti v antični Grčiji, navdihovala je pesnike, dramatike in glasbenike. Mnogi glasbeniki bi se naj sklicevali na njeno pomoč pri ustvarjanju svojih del.

Kaj počneta v glasbeni šoli?

V osnovnih in glasbenih šolah je orffov inštrumentarij stalni del glasbenega učnega procesa in orffove skupine niso nobena redkost. Skladb napisanih za to zasedbo je veliko in so večinoma namenjene mlajšim otrokom. Dober orffov inštrumentarij nudi zelo raznolike možnosti ustvarjanja, saj lahko z zadostnim številom inštrumentov in inštrumentalistov zaigramo praktično vsako skladbo. Na naši šoli deluje orffova skupina tretje leto, a letos prvič v tako številčni zasedbi. Prav zato je mentorica Tina Pečar dobila neznanski zagon za pisanje novih priredb! Všeč so jim skladbe iz radia in YouTubea, ki jih radi poslušajo in prepevajo, zato v svojo družbo vedno povabijo tudi pevke, da s svojimi glasovi dajo skladbi še piko na I. Predstavljajo se na dogodkih v okviru glasbene šole, januarja letos pa so se udeležili tudi vseslovenskega srečanja orffovih skupin v Mariboru.

V tem šolskem letu so se izvrstne flavtistke Julija Kalan, Iza Pia Peperko ter Janja Šolinc povezale v trio Evterpa. Spoznavale so kako čarobno lahko zvenijo tri flavte skupaj, da pa je bilo še bolj zanimivo, so zaigrale tudi na pikolo ter alt flavto. Ker so bila druženja ustvarjalna in zanimiva, so jih dekleta hotela še več in ta odločitev je pripeljala do nastopov na tekmovanjih, kamor jih je popeljala mentorica Diana Štih. Udeležile so se regijskega in državnega tekmovanja Temsig v Kopru in na Jesenicah. Nato jih je pot vodila na tekmovanje Svirel v Vipolže in v maju še v italijansko Palmanovo. V celoletnem druženju so se ogromno naučile, dosegle izjemne rezultate na tekmovanjih in se imele lepo.

In srečanje?

Ko je Evterpa pogledala z višin Olimpa in usmerila pogled proti skladatelju Carlu Orffu, je ta pričel ustvarjati čudovita dela, ki jih še danes občudujemo. Obstaja podatek, da ne mine niti en dan v letu, ko ne bi nekje na svetu igrali vsaj odlomka iz njegove Carmine Burane – torej je takrat, ko je Orff ustvaril to delo, Evterpin duh segel res globoko v njegovo srce in zavest. Evterpa vsak dan srečuje sodobne Orffe v podobi novih idej, novih podvigov in novih ustvarjanj. Ko se je glasbena muza sklonila k učiteljici Diani in učiteljici Tini je najprej sprožila pogovor o naši lepi novi glasbeni šoli, ki leži na tako čudovitem mestu v neposredni bližini prelepega Ipavčevega vrta, kjer se krasno nastopa. In nastala je ideja o nastopu, na katerem so se Orffovci in Evterpe skupaj predstavili s samostojnim in skupnim programom. Vsem glasbenikom in mentoricama čestitke za uspešen glasbeni večer!

Foto: Jure Godler

KONTAKT

Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur

Ulica skladateljev Ipavcev 30, 3230 Šentjur

Ravnateljica: 03 746 16 20

Tajništvo: 03 746 16 22

Email: info@gs-sentjur.si