Oboa je pihalni instrument, ki je iz zelo temnega lesa, običajno črnega, to je ebenovine. Brez jezička, ki je zelo občutljiv del, se nanjo ne da igrati. Ime oboa v francoskem jeziku pomeni visoki les, zaradi njenega značilno lepega visokega tona. V daljnih časih so v orientalskih deželah igrali na prednika oboe, ki se mu reče aulos in je kar dvojna oboa. Kasneje je bila oboa najpomembnejše pihalo vse od starih Grkov in Rimljanov naprej. Oboa ima stabilen ton, zato tudi v orkestru daje intonacijo, ton A, na katero se uglasijo še drugi instrumenti. Običajno zelo znane melodije igra prav oboa, čeprav je marsikdo ne pozna.