22.3.2018 - TESLA, glasbeno-gledališka predstava

V četrtek, 23.marca, je v Ipavčevem kulturnem centru potekala predstava TESLA, v kateri je avtor Janez Dovč, izjemni vsestranski glasbenik in fizik, povezal biografijo in izume genialnega znanstvenika Nikole Tesle z gledališko pripovedjo o njegovem nenavadnem življenju. Janeza Dovča poznamo sicer kot glasbenika v številnih slovenskih glasbenih sestavih, predvsem kot člana skupin Terrafolk in Jararaja. Njegov zaščitni znak je vsekakor bujna pričeska, za katero je tekom predstave dejal, da je rezultat njegovega raziskovanja in povezovanja električne energije in glasbe. Med predstavo je uporabil niz na novo izumljenih ali prirejenih inštrumentov: Tesla coil - Teslova tuljava, laserska harfa, teremin - glasbilo, ki deluje brez fizičnega stika z izvajalcem, sintetizatorji zvoka, fluorescenčne žarnice, električno tolkalo bam-bam in simpatični robotek Alfa, ki je v navdušenje publike tudi plesal in telovadil. Občinstvo je z zanimanjem spremljalo povsem drugačno biografsko predstavitev ter navdušeno pozdravilo avtorjev izbor glasbe, ki je podkrepil pripoved o Teslovem življenju: poleg avtorskih skladb smo slišali tudi Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa in glasbo iz filma Star Wars.

Nikola Tesla - genij z otroško dušo

Nikola Tesla, mož, ki je izumil 20. stoletje, je bil velik izumitelj, inženir, fizik in futurolog. Rodil se je leta 1856 v Smiljanu pri Gospiću v Liki, šolal se je v Gradcu, nato deloval v Budimpešti in Parizu, kasneje pa v ZDA, kjer je umrl leta 1943. Čeprav je večino življenja preživel v New Yorku, je podrobno spremljal dogajanje v nekdanji Jugoslaviji, zlasti med 2. svetovno vojno, po svetovnem nazoru kozmopolit, zanimal se je za budizem, blizu mu je bila nemška kultura, Goethejeve knjige je v izvirniku znal na pamet. Imel naj bi fotografski spomin in tekoče je govoril kar osem jezikov. V ZDA je sodeloval z izumiteljem in poslovnežem Thomasom Edisonom, ki ga je začetku sodelovanja zelo spoštoval in v njem je videl človeka, ki ga razume. Kmalu pa je doživel razočaranje nad Edisonovim početjem, saj je mož denar in trud vlagal le v projekte, ki bi mu lahko prinesli dobiček, Teslo pa je zanimalo izumiteljstvo samo po sebi. Njuni spori so se sprevrgli v Edisonovo natolcevanje o škodljivosti Teslovega izmeničnega toka, za katerega je Tesla navsezadnje dokazal, da je učinkovit in varen. Sredi 90. let 19. stoletja je Tesla uspešno eksperimentiral z iznajdbami, ki so pripeljale do radia. Sestavil je miniaturno ladjico na električni pogon, ki jo je upravljal s pomočjo radijskih valov, a želene pozornosti vojske ni dobil. Ko je na podlagi njegovih patentov nekaj let pozneje (1901) Italijan Guglielmo Marconi izvedel slavno prvo čezatlantsko radijsko sporočilo, je Tesla pobesnel. S sodnim postopkom je začel dolgo pot dokazovanja, da je Italijan to storil s pomočjo 17 Teslovih patentov. Leta 1943, ko je Tesla že umrl, mu je ameriško vrhovno sodišče dalo prav. Sicer se je Nikola Tesla gibal v newyorški visoki družbi, prijateljeval je s pisateljem Markom Twainom in leta 1931 je bil njegov portret objavljen na naslovnici Timesa. Njegov prijatelj Julian Hawthorne je zapisal, da »človek le redko spozna znanstvenika ali inženirja, ki bi bil tudi pesnik, filozof, poznavalec dobre glasbe, jezikoslovec in gurman«. Pozornost je zbujal tudi z ekscentričnim videzom in načinom življenja. Visok je bil 188 centimetrov, tehtal je le 64 kilogramov, oblačil se je sila elegantno in modno. Delal je od devetih zjutraj do šestih zvečer, včasih tudi ponoči. Deset čez osem je večerjal v hotelu Waldorf Astoria. Vsak dan je za rekreacijo prehodil od 12 do 16 kilometrov. Teslovi izumi, številni so bili pred časom, morda celo nevarni za podjetniške in vojaške strukture, bodo seveda še naprej razvnemali domišljijo, saj menda še niso vsi zagledali luči sveta. Ni izumil le izmeničnega električnega toka, s katerim je svet vstopil v moderno dobo, bil je tudi izumitelj radia, pionir robotike, neona in rentgenskih žarkov. Veliko njegovih zamisli, ki jih je zapisoval s posebno kodo – poznal jo je samo on –, je tako naprednih, da bodo morda udejanjene šele v prihodnjih desetletjih. To velja tudi za njegov življenjski projekt – prenos energije skozi zemljo. Vladimir Pištalo, srbski pisatelj in profesor zgodovine v Worcestru v Massachusettsu, v romanu Tesla, portret med maskami, je do zdaj najgloblje opisal Teslovo osebnost. O njem je zapisal: »Imel je otroško dušo in ni razumel, zakaj ljudje drugemu delajo slabo, če bi lahko delali dobro.« Nikola Tesla je umrl 7. januarja 1943. Na njegovem pogrebu v stolnici sv. Jovana Bogoslava v New Yorku se je 12. januarja zbralo dva tisoč ljudi, med njimi so bili tudi izumitelji, dobitniki Nobelove nagrade in jugoslovanski diplomati.

(Vir: http://www.mladina.si/173588/nikola-tesla-cista-dusa-v-svetu-izumov-in-p...)

Organizator: Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur in JSKD OI Šentjur