SKLADATELJI IPAVCI

BENJAMIN IPAVEC (1829-1908)

Benjamin Ipavec je eden izmed pomembnih osebnosti slovenske glasbe v drugi polovici 19. stoletja. Pisal je narodnjaške budnice in zborovske skladbe za različne priložnosti. Zelo zgodaj je začel komponirati na Prešernove tekste, posvetil pa se je tudi skladanju samospevov.

Napisal je prvo slovensko opereto Tičnik in prvo slovensko romantično opero Teharski plemiči.

V Gradcu, kjer je živel in deloval kot zdravnik, je bil znan tudi kot skladatelj plesne glasbe. Svojo kompozicijsko znanje je izpopolnil pri znamenitem glasbenem učitelju W. Mayerju.

 

GUSTAV IPAVEC (1831-1908)

Gustav Ipavec je pokazal svojo glasbeno nadarjenost že v študentskih časih na Dunaju. Leta 1858 se je vrnil v Šentjur in nasledil očetovo zdravniško prakso. Leta 1869 je postal župan in tudi eden redkih cesarskih svetnikov.

Napisal je mnogo skladb za moški in mešani zbor (Vse mine, O mraku, Planinska roža, Slovenec sem, Slovenska dežela), nekaj samospevov (Pobratimija) in Četvorko za klavir.

 

JOSIP IPAVEC (1873-1921)

Josip Ipavec je bil Gustavov sin in najbolj nadarjen med skladatelji Ipavci. Leta 1901 je v Ljubljani izdal klavirsko verzijo prvega slovenskega baleta Možiček, njegove baladno ubrane samospeve pa so poslušali tako na Dunaju in v Berlinu kot celo v daljnji Ameriki. Svoje največje delo, komično opero Princesa Vrtoglavka, je napisal v letih 1905-1910, uspešno premiero pa je opera doživela šele 29. novembra 1997 v mariborski Operi. Kljub pomembnim delom (Zimska, Svadbeni zbor, Lipi, Imel sem ljubi dve) pa je bil skladatelj vse do našega časa premalo cenjen. Šele po simpoziju SAZU leta 1998 so ga po pomembnosti postavili ob bok bolj priznanemu skladatelju Antonu Lajovicu. Vsekakor je moč reči, da je Josip Ipavec odgovorno nadaljeval družinsko tradicijo in jo v marsičem tudi prerasel ter ji dal svetovljanske razsežnosti.